
Kaj dobite, če križate modro šojo z zeleno? Ne gre za šalo, temveč za temo nove študije, ki opisuje hibridnega ptiča, kakršnega v naravi doslej še niso opazili.
Še večje vprašanje, s katerim se ukvarjajo znanstveniki, pa je – zakaj ta skrivnostni ptič sploh obstaja?
"Menimo, da gre za prvega opaženega vretenčarja, ki je nastal kot hibrid zaradi širjenja območij dveh različnih vrst, kar je – vsaj deloma – posledica podnebnih sprememb," je pojasnil Brian Stokes, doktorski študent biologije na univerzi v Teksasu v Austinu in prvi avtor študije, objavljene 10. septembra v znanstveni reviji Ecology and Evolution.
Živo obarvana zelena šola živi v delih Južne in Srednje Amerike, Mehike ter na omejenem območju južnega Teksasa. Od leta 2000 pa se je območje te tropske ptice razširilo proti severu, in sicer za več kot 160 kilometrov oziroma približno dve zemljepisni stopinji vzdolž reke Rio Grande in vse do San Antonia, je pojasnil soavtor študije Timothy Keitt.
Nenavadna šoja
Zagrizeni opazovalci ptic po osrednjem Teksasu so to opazili na družbenih omrežjih in na aplikacijah, kot je eBird, kjer delijo svoje najdbe smaragdno zelenih ptic. Profesor integrativne biologije na univerzi v Teksasu v Austinu Keitt spremlja njihov hitri premik proti severu že od leta 2018. "Na terenu jih je težko zamenjati," je povedal za CNN. "Ko vidiš zeleno šojo, preprosto veš, da je to zelena šoja," je dodal.
Stokes se je projektu pod vodstvom Keitta pridružil nekaj let pozneje. Ujel je ptice, jim odvzel vzorce krvi za genetsko analizo in jih nato izpustil nazaj v naravo. Med spremljanjem objav o opažanjih zelenih šoj na družbenih omrežjih je maja 2023 naletel na zanimivo objavo v Facebookovi skupini z imenom Texbirds. Ženska s predmestja San Antonia je objavila fotografijo nenavadnega ptiča, ki ni bil podoben nobeni šoji, kakršno bi Stokes ali Keitt kdaj videla.
"Naključno je opazil, da je objavila fotografijo nenavadne šoje, mi to takoj povedal, nato pa sva sedla v avto in se nemudoma odpravila iskat ptiča," je povedal Keitt. S Stokesom sta najdbo opisala kot "vse bolj nepričakovan izid", ki nastane, ko se zaradi globalnega segrevanja in širjenja urbanih območij živalske populacije selijo v nova življenjska okolja. To lahko, kot sta zapisala, vodi do nepredvidljivih interakcij med živalmi – v tem primeru med vrsto, ki živi v tropih, in vrsto, ki živi v zmernem podnebju – in do oblikovanja povsem novih ekoloških skupnosti.
Ptica drugačnega perja
Potrebovala sta nekaj poskusov, da sta ujela domnevnega hibrida med modro in zeleno šojo. Šoja je sicer ptič iz družine vranov in so znane po svoji premetenosti. Raziskovalca sta skrivnostnega ptiča označila in mu odvzela kri za genetsko analizo. Opazila sta, da ima ptič izrazite značilnosti tako modre kot zelene šoje, čeprav ti dve vrsti nista prav tesno sorodni, in sta se od skupnega prednika razcepili pred približno sedmimi milijoni let.
Ptič je imel modro perje na hrbtu in repu ter bele pike na krilih, podobno kot modra šoja. Vendar pa ni imel značilnega koničastega perjanika modre šoje, nad očesom pa je imel liso, kar je prepoznaven znak zelene šoje. Nenavadni primerek je sledil jati modrih šoj in oddajal podobne klice, a je hkrati proizvajal tudi klikanje in rožljajoče glasove, značilne za zeleno šojo.

Po vrnitvi v laboratorij sta Keitt in Stokes izvedla vrsto genskih analiz ter primerjala zbrani DNK z genetskim materialom modre šoje, zelene šoje in drugih vrst šoj. Ugotovila sta, da je skrivnostni ptič potomec samca modre šoje in samice zelene šoje.
Edini drugi znani primer hibrida med modro in zeleno šojo se je rodil v ujetništvu v 60. letih prejšnjega stoletja, ko sta bili naravni gnezditveni območji obeh vrst ločeni za približno 200 kilometrov. Primer je ohranjen v muzejski zbirki v Teksasu in je osupljivo podoben divjemu ptiču, ki sta ga identificirala raziskovalca.
Parjenje kot "biološko presenečenje"
Gavin M. Leighton, izredni profesor biologije na univerzi Buffalo State v zahodnem delu New Yorka, ki preučuje trende hibridizacije pri divjih pticah, a pri tej študiji ni sodeloval, je bil nad tem parjenjem nekoliko presenečen. Znanstveniki namreč pogosto domnevajo, da hibridizacija nastane zaradi zmotne identifikacije – dveh ptic, ki ne prepoznata, da se parita s pripadnikom druge vrste. Med drugimi vrstami ptic obstaja sicer veliko hibridov, vendar so si te vrste običajno precej bližje sorodstveno kot omenjeni šoji.
Za Leightona je ta nenavadni par neke vrste "biološko presenečenje". "Obe vrsti šoj oblikujeta dolgoročne socialne vezi s partnerjem, zato bi pričakovali, da bosta precej izbirčni pri tem, s kom oblikujeta takšno vez," je pojasnil. Poleg tega so vrane izjemno inteligentne ptice, modre in zelene šoje pa so si na videz precej različne. Ne bi smele imeti težav z razločevanjem med sabo.
Leighton ugiba, da je bil morda vzrok za parjenje konec paritvene sezone in s tem povezan pritisk. "Če nimajo sreče pri iskanju pripadnika lastne vrste, ki bi bil prav tako brez partnerja, potem je verjetnost za napako morda večja," je dejal.

Širitev območij zaradi naraščajočih temperatur
To je napaka, do katere bi lahko prišlo v današnjem času, saj se območji modre in zelene šoje prekrivata šele zadnjih deset let. Modre šoje, ki jih najdemo po vzhodnem delu ZDA, se širijo proti zahodu. Verjetno sledijo suburbanizaciji in izkoriščajo ptičje krmilnice na domačih vrtovih.
Medtem pa so po Keittovih besedah nedavne višje nočne temperature v Teksasu morda ustvarile ugodnejše pogoje za tropske vrste, kar bi lahko pojasnilo širjenje zelenih šoj proti severu. Tudi te pogosto obiskujejo ptičje krmilnice. Obe območji se prekrivata v okolici San Antonia, in to prav tam, kjer so našli presenetljivega hibrida.
"Vrste, ki morda niso bile v stiku več milijonov let, zdaj nenadoma prihajajo v stik, in menimo, da je to najverjetneje posledica človeških dejavnikov, kot so podnebne spremembe in spreminjanje življenjskega okolja," je povedal Keitt.
Raziskovalca sicer zanima, kaj se bo zgodilo, če bodo modre in zelene šoje vse pogosteje delile isto okolje. Se bodo med seboj izrivale? Ali pa si bodo prostor preprosto delile v miru? Ena stvar je verjetna: sčasoma bodo morda postale boljše pri prepoznavanju, kdo je kdo.
*Avtorica: Amanda Schupak/CNN
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje